Novi zapor v Dobrunjah še čaka na prve zapornike. Kdaj je predvidena selitev?

Potem ko je novi zapor v Dobrunjah sredi novembra dobil uporabno dovoljenje, se poraja vprašanje, kdaj bodo vanj preselili prve zapornike. Novi ljubljanski zapor, kjer bo prostora za skupno 388 zapornikov, stal pa je okoli 86 milijonov evrov, so začeli graditi jeseni 2022. Vloga za dovoljenje je bila podana aprila lani, a se je nato zapletlo, saj je bila vloga pomanjkljiva, konec avgusta pa je nato sledil še tehnični pregled zapora.

Kot smo poročali, je komisija ministrstva za naravne vire in prostor med pregledom ugotovila nekatere pomanjkljivosti tako v dokumentaciji kot tudi v izvedbi del, zato je ministrstvo avgusta začasno zadržalo izdajo uporabnega dovoljenja. Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) je morala težava odpraviti v dveh mesecih, to se je nato zgodilo sredi novembra.

Pridobitvi uporabnega dovoljenja je sledila še primopredaja zapora v Dobrunjah, prvi zaporniki pa bi morali biti v zapor premeščeni konec lanskega leta oziroma v začetku letošnjega leta.

Selitev zapornikov zaradi varnostnih postopkov zavita v tančico skrivnosti

Za dodatna pojasnila, kdaj se bo to dejansko zgodilo, smo se obrnili na Ursiks, kjer so nam odgovorili, da je uprava prevzela objekt zapora, in dodali: "Vse ostale aktivnosti potekajo, kot je bilo predvideno s prevzemom. Ker gre za varnostne postopke, ne moremo komentirati vprašanj, ki se navezujejo na preselitev obsojencev v novi zapor."

Po neuradnih informacijah N1 v zaporu sicer potekajo še zadnja dela, prve zapornike pa naj bi tja začeli premeščati marca letos. Generalni direktor Ursiksa Denis Perše je ob novembrskem obisku dobrunjskega zapora poudaril, da so v zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana na Povšetovi, od koder bodo premeščeni tudi zaposleni, pripravili akcijski načrt selitve. Zaposleni so se tam že pred mesci začeli seznanjati z novimi prostori zapora, arhitekturo in se izobražujejo, pripravljeni so tudi vsi protokoli selitve.

"Selitev oziroma premestitev pripornikov in zapornikov bodo izvedli v enem dnevu, pri čemer bo pravosodnim policistom na pomoč priskočila tudi policija," je takrat napovedal Perše.

Tudi na pravosodnem ministrstvu nam na novinarska vprašanja o selitvi zapornikov v novi zapor niso želeli izdati podrobnosti, saj naj bi razkritje postopkov predstavljalo varnostno tveganje.

Spomladi lani so na Ursiksu za N1 sicer dejali, da bodo v dobrunjski zapor sprva preselili zaprte osebe na odprtih oddelkih, šele nato pa bodo preseljeni obsojenci iz zaprtih oddelkov. Glede na Peršetove nedavne navedbe tako ni jasno, kako točno bo potekala selitev zapornikov.

Zaporski sistem še vedno pesti kadrovska stiska

Od skupno 388 postelj v zaporu bo 60 mest na odprtem oddelku zapora. Tam so urejene tudi športne površine, dvorana za sojenje, prostor za sakralne objekte in urejene zunanje površine.

Nekdanja ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki si je ob izdaji uporabnega dovoljenja zapor tudi ogledala, je takrat dejala, da dobrunjski zapor ustreza vsem evropskim standardom, med njegovimi prednostmi pa je izpostavila izboljšanje delovnih pogojev za zaposlene, kakovostnejše delo z zaprtimi osebami, s čimer se bo po njenih navedbah izboljšala tudi varnost celotne družbe.

V zaporskem sistemu se sicer še vedno soočajo s kadrovsko stisko med zaposlenimi, predvsem primanjkuje pravosodnih policistov. Na Ursiksu so za N1 navedli, da se uprava že dlje časa sooča s pomanjkanjem kadra v slovenskih zaporih. "Kljub velikim naporom za zagotovitev ustrezne kadrovske zasedbe, zlasti na področju pravosodne varnostne policije in trenutnih razmer na trgu dela, kadra ne moremo zagotavljati dovolj hitro," so zapisali.

Ursiks sicer kontinuirano objavlja razpise za prosta delovna mesta, ob tem pa izvajajo številne aktivnosti za promocijo zaposlitev v zaporskem sistemu. Po navedbah naših virov naj bi bilo v novem zaporu v Dobrunjah zaposlenih okoli 100 pravosodnih policistov.

Na vprašanje, ali jim bo do preselitve zapornikov v novi zapor tam uspelo zagotoviti zadostno število pravosodnih policistov, pa so na Ursiksu odgovorili, da zaradi varnostnih postopkov ne morejo komentirati, v kakšnem obsegu bo svoje delovanje začel novi zapor.

Slovenski zapori še vedno ostajajo prenatrpani, je nedavno izpostavil generalni direktor Ursiksa Perše, ki je ob tem izpostavil, da bo novi zapor v Dobrunjah "zadeve bistveno omilil".

Zapori so letos nekoliko manj zasedeni

A se je situacija s prenatrpanimi zapori in alarmantnimi razmerami, o katerih smo poročali v lanskem letu, vendarle nekoliko umirila. Podatki Ursiksa kažejo, da je bilo konec januarja 2025 v slovenskih zaporih skupaj zaprtih 1.804 ljudje, čeprav znaša skupna kapaciteta vseh zaporov 1.346 mest, kar pomeni, da je zasedenost januarja lani presegla zmogljivosti za več kot tretjino – zasedenost je bila 133-odstotna.

Aktualni podatki pa kažejo, da je bilo konec januarja letos v zaporih kar 309 ljudi manj kot januarja lani, skupna zasedenost je torej padla na okoli 111 odstotkov kapacitet.

Med najbolj obremenjenimi je še vedno največji zapor v državi na Dobu, vendar se je tudi tam zmanjšalo število zapornikov: januarja 2025 je tam prestajalo kazen 643 zapornikov, leto pozneje pa 507. Po odstotku zasedenosti je v vrhu še vedno zapor na Povšetovi, kjer je bilo januarja letos zaprtih 232 ljudi, kar je 72 odstotkov več, kot jih zavod, kjer je le 135 postelj, uradno prenese. Če potegnemo črto, je sicer na splošno število zapornikov v zadnjem letu nekoliko upadlo, pa v posameznih zaporih prenatrpanost ostaja resen problem.

Na ministrstvu za pravosodje so za N1 dejali, da je zmanjševanje prezasedenosti zaporov pozitiven trend, saj prispeva k boljšim bivalnim razmeram za zaprte osebe in varnejšim delovnim pogojem za zaposlene. "Hkrati pa omogoča učinkovitejše izvajanje resocializacijskih programov, ki so pomembni za zmanjševanje povratništva. Pomembno je poudariti, da gre za rezultat večletnih prizadevanj na različnih ravneh sistema," so dodali.

Na vprašanje, čemu je mogoče pripisati trend zmanjševanja prezasedenosti zaporov, pa so na ministrstvu odgovorili, da je med pomembnejšimi dejavniki "širša uporaba alternativnih sankcij", zlasti pogojnih obsodb z varstvenim nadzorom probacije, pa tudi spremembe v strukturi kaznivih dejanj in kaznovalne politike.

"Svoj prispevek je zagotovo prinesel tudi različen priliv pripornih zadev in variabilnost zaključenih kazni v posameznem obdobju. Še vedno ne moremo govoriti, da ni prezasedenosti, se je pa ta za nekaj odstotkov zmanjšala," so poudarili v odgovoru.

Na pravosodnem ministrstvu so zato prepričani, da bo odprtje novega zapora v Dobrunjah pomembno prispevalo k dolgoročnejši razbremenitvi sistema izvrševanja kazenskih sankcij, zlasti v osrednjeslovenski regiji. "Novi objekt bo omogočil sodobnejše pogoje bivanja in dela ter boljšo organizacijo zaporskega sistema," so še dodali.